OH - Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so pomemben člen v prehranjevalni piramidi, pomembno pa je, da izberemo prave. Zato moramo znati ločiti med slabimi in dobrimi, ter te v priporočljivih količinah vključite v prahrano.
Dobri ogljikovi hidrati
Naravna, nerefinirana živila in živila, ki niso industrijsko predelana, so sestavljena iz dobrih ogljikovih hidratov, zato jih v prehrano vklučite vsak dan. Takšna živila imajo nizek glikemični indeks. V prehrano torej vključite:
- rjavi riž,
- sladki krompir,
- graham testenine,
- polnozrnat ržen kruh,
- ovsene kosmiče,
- zelenjavo, kot so svež grah, korenje, jajčevci, soja, bučke, čebula, zelena zelenjava, zelje, paradižnik, stročnice (fižol, leča, čičerka),
- sadje, kot so marelice in hruške.
Slabi ogljikovi hidrati
Za živila s slabimi ogljikovimi hidrati označujemo živila, ki imajo visok glikemični indeks. Najpogosteje so to tako imenovana sodobna, industrijsko predelana živila, umetno sestavljena živila, kemično pridobljeni koncentrati (koruzni sirupi, predelani škrobi) in gensko spremenjena živila. Živila, ki se jim je potrebno izogibati v večjih količinah so:
- slani prigrizki (čips, pokovka, slane palčke, ...) in sladki piškoti, čokoladne ploščice, pecivo iz krhkega testa in podobno,
- vnaprej pripravljene in skuhane industrijske jedi (kosilo, ki ga pogrejete v mikrovalovni pečici),
- sladke gazirane pijače, pivo in žgane pijače,
- ocvrt, pečen ali kuhan krompir,
- sladkani in predelani koruzni kosmiči,
- sladkor in sladkarije,
- rozine, banane, melone, lubenice,
- koruza, buče, bob
- testenine iz bele moke, rezanci, ravioli.